Univerza in zlata kokoš

Ravnokar sem prebral prispevek "Gorenjci hočejo svojo univerzo" in se iskreno začudil. Mar nas poplava gimnazij in vseh ostalih izobraževalnih inštitucij ter posledični rezultati na trgu dela niso nič naučili?

Mar res ne vidimo, da kvaliteta izobraževanja v Sloveniji pada? Zaradi poplave administrativno predimenzioniranih programov država ni sposobna financirati njihovega izvajanja. Posledice so žal vidne na vsebinski strani. Če se malo pošalim s terminologijo, naj pojasnim, da imam v mislih "neto znanje". Se pravi tisto, ki ga znajo mladi, ki stopajo na trg dela, spretno uporabiti za samostojno reševanje problemov. Večina tistih, ki odloča, pa žal opazuje le "bruto znanje". To je znanje na papirju. Izkušnje na strokovnem in znanstvenem področju pa so me naučile, da papir prenese vse, ne zagotavlja pa uspešnega produkta z visoko dodano vrednostjo. V prihajajočem obdobju resnično globalnih visokotehnoloških trgov pa bo o uspešnosti posameznika/podjetja/države odločal le ta. Žal, a tako kaže ...

In ne, nimam prav nič od t.i. zlate kokoši, se pa iz uporabe takšne primerjave v kontekstu razprave o Univerzi lepo vidi, kako se je tudi v resnem dnevnem časopisju uveljavila rumeno-neoliberalna terminologija. Univerza je še kaj več kot zbirka kokoši in petelinov. Vsaj nekoč je bila...

P.S.: Prispevek "V škarjah interesov šol in birokracije" le potrjuje uspehe administrativnega pristopa k izobraževanju.