15. 6. 2011  |  15796 ogledov  |   povratna povezava  |  0 komentarjev

Znanje mladih

Danes sem se udeležil predavanja direktorja Državnega izpitnega centra dr. Darka Zupanca. V okviru teme "Znanje mladih, ki vstopajo v terciarno izobraževanje - nekoč in danes" je sistematično predstavil primerjave izbranih vrednotenj uspešnosti mladih v obdobju zadnjih 18 let. Časovna obdobja so bila izbrana na osnovi razpoložljivih podatkov mednarodnih študij.

Za občutek naj podam samo kratek (površen) povzetek, z dovoljenjem avtorja, pa na koncu prispevka objavljam tudi prosojnice celotnega predavanja.

  • Pred 18. leti je bilo v osnovni šoli nadpovprečnih (ocena nad 3,3) 40 % dijakov, danes je "nadpovprečnih" 70%.
  • Gaussova krivulja se je pri ocenjevanju v okviru šole zamaknila v smeri višjih ocen tako, da ima vrh praktično pri oceni odlično (5).
  • Verjetno ni države kjer bi bil zamik Gaussove krivulje med domačim in mednarodnim vrednotenjem uspešnosti tako zamaknjen.
  • V skupini najvišjih ocen ni diferenciacije znanja - izredno velik odstotek dosega najvišje rezultate.

Kot sem izpostavil v diskusiji, me s prikazanim ni presenetil. Verjamem, da bi mnogi šolniki tovrstne podatke napovedali. Predavanje je zaznamovala dobronamerna kritičnost do odnosa naše družbe do znanja in šolskega sistema, zato tokrat nismo poslušali samo pozitivne interpretacije, temveč je predavatelj želel sprožiti kritičen razmislek o celotni vertikali izobraževalnega sistema: "Najprej je potrebno priznati, da problem obstaja".

Gotovo že dolgo nisem osamljen v prepričanju, da papir prenese vse, sama izvedba kurikula pa je praviloma omejena z omejitvami današnjega prostor-časa. S tem imam predvsem v mislih neusklajenost načelnih ciljev izobraževalnega procesa z veljavno zakonodajo, ki ureja njegovo izvedbo. Vse dokler bodo učiteljeva delovna mesta odvisna od napredovanja mladih v izobraževalnem sistemu, sami pa bodo formalno "šikanirani" v primeru slabih ocen, nima prav nobenega smisla vršiti kakršnokoli prenovo izobraževalnega sistema. Zato bi veljalo pozvati sindikate, da opustijo borbo za plače in se posvetijo borbi za pogoje izvedbe kakovostnega izobraževalnega procesa. Vsakoletne spremembe in poplava izobraževalnih programov z virtualno izbirnostjo so dejansko samo vrh ledene (birokratske) gore, ki ima v praksi - zaradi neizvedljivosti zamišljenega - pogosto obraten učinek od načrtovanega.

In da ne bo pomote, mladi so danes sposobnejši, a jih kot starši/učitelji/družba ne uspemo primerno usmeriti/motivirati/prisiliti k doseganju svojih potencialov. Zakaj? Zaradi zaščite lastnih kratkoročnih interesov. A to dolgoročno ne drži vode in bi pri državi moralo sprožiti alarme visoke stopnje, saj je od tega posledično odvisna mednarodna konkurenčnost in količina pobranih davkov.

Skrbi me, kako bo čez 50 let, saj bodo prave posledice tovrstnega zatiskanja oči vidne šele takrat, ko bo pot nazaj že zelo strma in polna odrekanj. A prej verjetno ni realno pričakovati sprememb.

Na seznam prispevkov

« Junij 2011»
N P T S Č P S
      1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30    

Zadnje objave

Arhiv

  • 2012(1)
    • Marec(1)
  • 2011(14)
    • Oktober(2)
    • September(2)
    • Junij(2)
    • Maj(2)
    • April(1)
    • Marec(3)
    • Februar(2)
  • 2004(3)
    • April(3)
  • 2003(1)
    • April(1)
  • 2002(1)
    • Februar(1)
  • 2001(1)
    • April(1)