Telefonija IP (VoIP)
V zadnjem desetletju je prišlo do hitrih sprememb v načinu komuniciranja med ljudmi in organizacijami. Mnoge od teh sprememb izhajajo iz interneta in aplikacij s protokolom IP. Internet in protokol IP ponujata povsem nove rešitve. Poslovni procesi se pospešujejo, učinkovite in ekonomične možnosti komuniciranja omogočajo transparenten in prostorsko neomejen dostop do virov, vse več aplikacij zahteva zlitje podatkovnih in govornih komunikacij. Razvijajo se podjetja brez meja oziroma povezana podjetja.
Prevladuje prepričanje, da bodo govorni promet in z njim povezane storitve ena od najpomembnejših aplikacij prihodnosti, ki bo izkoristila vse prednosti IP, pri čemer je zlasti pomembna zmožnost integracije z drugimi aplikacijami. Telefonija IP se je sicer začela uveljavljati zaradi nižjih stroškov za uporabnike in zaradi želje ponudnikov internetnih storitev po dodatnem prihodku, a so kasneje prevladali številni drugi argumenti. Predvsem gre za možnost zmanjšanja investicijskih in obratovalnih stroškov, polni izkoristek obstoječe podatkovne infrastrukture in uvajanje aplikacij za izboljšanje produktivnosti zaposlenih. Aplikacije, temelječe na IP-telefoniji v zlitem omrežju, bodo preoblikovale poslovne komunikacije iz statičnih in zakasnelih v sprotne in proaktivne.
Uvajanje IP-telefonije pa ni trivialno vprašanje. Iz tradicionalnega vodovno komutiranega telefonskega omrežja, zasnovanega za govorni promet, ki se izvaja v realnem času in je občutljiv na zakasnitev, zlasti njeno nihanje, torej iz omrežja kjer je vsaki zvezi za njeno celotno trajanje dodeljena potrebna kapaciteta in s tem predvidljiva kakovost ter res visoka razpoložljivost, prehajamo v paketno komutirano omrežje IP. Prehajamo v omrežje, ki je bilo izvorno namenjeno rafalnemu podatkovnemu prometu, s povsem drugačnimi karakteristikami kot jih ima telefonski promet. Vendar to omrežje s svojim statističnim multipleksom zagotavlja veliko večjo elastičnost, odprtost za nadaljnji razvoj in nenazadnje nižje stroške. Zato so, čeprav na račun nekoliko zmanjšane elastičnosti, poiskali rešitve tudi za govorni promet v tem omrežju. Dejstvo je, da si danes nihče več ne zastavlja vprašanja IP-telefonija da ali ne, pač pa kdaj in kako. Odločitev ni več tehnično, pač pa poslovno vprašanje. Sprejeli smo jo tudi v Sloveniji.
Na poti do realizacije projekta IP-telefonija pa je treba rešiti kar nekaj odprtih vprašanj, ki zahtevajo konsenz vseh udeležencev. Na te želimo opozoriti na delavnici in vzpodbuditi razpravo o njih.
Tako bomo govorili o infrastrukturi, protokolih, naslavljanju, dostopu, medomrežnem povezovanju pa o storitvah, njihovi kakovosti in varnosti. Seveda so tu še zelo pomembna vprašanja standardizacije in regulative.
Pričakujemo, da bo delavnica zanimiva za širok krog poslušalcev, za strokovnjake iz vrst upraviteljev omrežij, ponudnikov storitev, proizvajalcev in dobaviteljev opreme, razvijalcev aplikacij, družboslovcev, predstavnikov javnih medijev ter uporabnikov.
Zapisal: Programski odbor delavnice
